»Kam naj se obrnem, kako naj se odločim?« »Kaj me zares navdušuje, v čem sem dober?« »Kako bom živel in s čim se bom preživljal?«
Ali znamo učencem in dijakom pomagati ob teh osnovnih vprašanjih pri izbiranju poklicne in življenjske poti ter jim nepristransko svetovati? Jih znamo SLIŠATI in UZRETI? Jih znamo dovolj SPODBUDITI?
Image by dima_goroziya from Pixabay
Se starši in pedagogi dovolj dobro zavedamo, kako pomembno vlogo imamo prav v teh trenutkih, v tem obdobju? Smo iskreno razmislili tudi o svojem življenju? Od kod črpamo strokovno znanje in kakšne so naše izkušnje?
Po eni strani moramo ponuditi dovolj dobrih izbir in spodbud, po drugi pa RESNIČNO PRISLUHNITI otroku oz. mladostniku, da nam ne uide včasih PRAV PRETANJEN, morda še neizražen potencial, ki ga nosi v sebi oseba, za katero smo odgovorni …
Vendar pri tem ni tako ‘usodna’ enkratna izbira šole oz. študija, kot predvsem to, da otroke in mladostnike naučimo, da bodo znali vse življenje PREPOZNAVATI IN RAZVIJATI svoja MOČNA PODROČJA, slediti svojemu ‘življenjskemu poslanstvu’.
Življenja ne moremo vnaprej natančno začrtati. Danes zaradi ‘inflacije’ izobrazbe denimo študij ni več zagotovilo, da bomo dobili zaposlitev na izbranem področju. Veliko ljudi opravlja delo v poklicu, za katerega se niso neposredno izobraževali. In z vedno hitrejšim napredkom tehnologije se razvijajo in spreminjajo tudi poklici, tako da je povsem mogoče, da bomo – za razliko od prejšnjih generacij – v življenju zamenjali veliko različnih delovnih mest.
Zato je poklicna (in življenjska) orientacija VSEŽIVLJENJSKA NALOGA!
Matej Horzelenberg, Lectour
BONUS: zgodba o ‘poklicnem usmerjanju’ Paula Coehla iz knjige V ELEMENTU
