Kje se vse začne – in kje konča? Zadnje čase rad rečem: “KO sem v redu, sem KAR v redu!” Če je mišljeno resno, tudi tako preprosto vprašanje, kot je “Kako si?“, zelo težko prikliče iskreno preprost odgovor – če koga RES zanima, naj bo pripravljen na vse zgoraj naštete možnosti na ‘števcu razpoloženja’ (in še kaj)!
Mimogrede: razmišljam, da je biti “SLABE VOLJE” v precej smislih manj hudo kot “NE PRI VOLJI” … Če ‘nisi pri volji’, predlagam, da se vzameš v roke (ali: brcneš v rit!) in se premakneš na katero od aktivnejših področij, da se ‘privoljiš’!
Zavestno in osebno izražanje na primer jeze (kaj v resnici želim) ali žalosti (česa mi je žal + kaj mi je bilo pri ideji/določeni stvari všeč) je lahko veliko konstruktivnejše, kot si dovoljujemo – in vsekakor boljše kot apatija.
Eden od meni težjih področij, ki jih želim izboljšati, je recimo VOLJA* in DISCIPLINA (+/- sprejemanje okoliščin) … V praksi ob teh dveh pojmih še zmeraj čutim pridih zunanje prisile – čeprav se zavedam, da sta v resnici (prežvečena in predelana, ponotranjena in živeta) del mojih DOBRIH navad in DOBRIH rutin in sta mi tako v pomoč.
* VOLJA tukaj ni mišljena v smislu RAZPOLOŽENJA tako kot zgoraj, pač pa kot notranja sila človeka, da nekaj ‘premakne’
Torej (v prvi vrsti že ZAME):
prepusti se + padi noter!
potrudi se + naredi že kaj!
nadeni si nasmeh + zaživi!
🙂 evo ga!
Lep dan vsem, Matej H.
