Odlomek iz knjige V ELEMENTU (str. 262–63) s prvim slovenskim prevodom pesmi Sto otrokovih jezikov (manifest vzgoje po principih Reggio Emilia):
Na šolah Reggio Emilia veliko časa posvetijo umetnostim, saj so prepričani, da otroci razvijajo umevanje mnogoterih »simbolnih jezikov« skozi slikanje, glasbo, lutkovno umetnost, dramsko igro in ostale načine umetniškega izražanja, s katerimi raziskujejo svoje talente na najrazličnejše načine, na katere se ljudje učimo. To v svoji pesmi poudarja Loris Malaguzzi, utemeljitelj pristopa Reggio Emilia:
Otrok je
ustvarjen iz vsega po sto.
Otrok premore
sto jezikov,
sto rok,
sto misli,
sto oblik, ko misli,
se igra in govori.
Sto in vselej sto
načinov, kako ljubi,
posluša in se čudi.
Sto radosti
za petje in umevanje stvari.
Sto svetov, ki more jih odkriti.
Sto svetov, ki more jih iznajti.
Sto svetov, ki more jih sanjati.
Otrok premore
sto jezikov
(in še sto in sto in več).
A le eno mu pustijo.
V šoli in kulturi
glavo od telesa oddvojijo.
Otroku povedo,
da misli naj brez rok,
da dela naj brez glave,
posluša in ne govori,
umeva brez radosti,
naj ljubi in se čudi
le za božič in veliko noč.
Otroku povedo,
naj že odkriti svet odkriva.
Od stotih mu
le enega pustijo.
Otroku povedo,
da igra in da delo
stvarnost, fantazija,
znanost, domišljija,
zemlja in nebo,
sanje in razum
le reči so, ki se
skupaj ne držijo.
In tako otroku povedo,
da ničesar ni po sto.
A otrok odgovori:
Je sto.
Je.
