OPOMBA: original zapis je star že nekaj let – danes bi se dalo zapisati še vse kaj več … (beri: tako hitro se navajamo na nove tehnologije, da tega niti ne opazimo (!))
Včasih ne morem mimo občutka, da se otroci in mladi ravno zaradi premalo poglobljenega soočanja z informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) v resnici ne znajdejo niti v nekaterih osnovnih (‘resnejših’) funkcijah, za katere so te (med drugim tudi) namenjene (npr. uporaba specifičnih programov (vsaj za računanje, urejanje tabel), rokovanje z datotekami (že shrani in pošlji jim lahko dela težave), pisanje strukturiranih sestavkov (več kot le stavek ali dva)) – pa naj so sicer še tako dobri v igranju igric, brskanju po spletu, dopisovanju in objavljanju svojih misli, fotografij …
IKT se od ostalih naprav razlikujejo predvsem v svoji široki možnost uporabe. Veliko večino specializiranih funkcij računalnikov, ki služijo predvsem v profesionalne namene (kot npr. grafična obdelava, inženirsko načrtovanje, pisanje in urejanje besedil ipd.) bi ravno zaradi njihove specifičnosti zlahka oddvojili od tega, kar imamo običajno v mislih pri uporabi IKT. Ta je vezana predvsem na same informacije in njihovo izmenjavo, torej predvsem na komunikacijo – in to je v veliki večini tudi vse, kar z računalniki, telefoni in tablicami počnemo odrasli ter otroci in mladi.
Pasti komunikacije, ki se prek IKT odvija na realni (dopisovanje s kolegi), pa tudi na virtualni ravni (različni preseki družbenih množic), ne poznamo dovolj dobro in se jih še ne zavedamo v celoti. Kar se dogaja z razvojem in vedno večjo uporabo IKT, je prehajanje realnih življenjskih komunikacij in situacij v svet IT, kar ravno pri otrocih, ki šele začenjajo socializacijske procese, gotovo lahko povzroči pomemben primanjkljaj realnih življenjskih izkušenj. Seveda pa smo temu dogajanju podvrženi tudi odrasli … Še to: prav tako kot v potrošniškem materializmu materialne dobrine, postaja vedno bolj nekritično dostopna tudi neizmerna poplava vsebin v elektronski obliki (seveda niti piratstvo ni (več) nobena ovira).
Drugi problem IKT je nejasna meja realnost-virtualnost. Treba je poudariti, da ima naša ‘spletna (samo)podoba’, ki jo ustvarjamo sami ali nam jo (dobro- ali zlonamerno) pomagajo vzpostavljati drugi, lahko prav tako močan povratni vpliv na nas kot naša DEJANSKA samopodoba. Tudi tega področja še en poznamo dovolj dobro in je razlog več za previdnost. Morda na tem mestu samo omenim še naivnost – otroci so neredko precej bolj zaupljivi tudi do povsem razvidnih enostranskih interesov, ki so prisotni na spletu – bombandiranju s ponudbami in z oglasi pa smo v veliki meri tako ali tako podvrženi vsi, ki zakorakamo v spletni svet.
Tretja – in tudi zelo pomembna okoliščina uporabe IKT je njihov neposredni vpliv na človeški organizem. Pri zrenju v zaslon trpijo naše oči, pri tipkanju prsti in roke, pri dolgotrajnem sedenju hrbtenica … Vedno bolj smo obdani tudi z nevidnimi sevanji, ki jih včasih ni bilo: v vsem času, odkar imamo omrežja za elektriko, televizijo in telefone, je najhuje prav v zadnjih desetih letih, ko se oddajnikom za mobilno telefonijo in internet pridružujejo tudi naprave same – vsak mobilni telefon je tak mini-oddajnik. Zaradi prednosti in privlačnosti pa si zatiskamo oči pred velikanskim vplivom, ki ga imajo okrepljena elektromagnetna valovanja na naše trenutno, sploh pa na trajnejše počutje. (Ne vem, ali bolj v ironični prikaz ali v žalostni dokaz navajam izum z začetka leta 2014: skupina raziskovalcev je razvila komunikacijsko napravico, ki za delovanje ne potrebuje niti baterije niti ne generira svojega signala, pač pa izkorišča magnetna valovanja, ki so v zraku …)
Ne bi želel, da se v kakršnikoli obliki uveljavlja nezaupanje do IKT nasploh, dobro pa se mi zdi še bolj izrecno poudariti, da ravno boljše razumevanje principov delovanja tako na tehnični kot praktični ravni učencem lahko pomaga razumeti dejanski namen in principe/procese IKT. Ne nazadnje pa spodbuditi tudi njihovo dovolj previdno, kritično, selektivno in tudi časovno omejeno – skratka ‘zdravo-razumsko’ uporabo.
Matej Horzelenberg, Lectour
