Odlomek s konca 2. poglavja (Spremenimo način razmišljanja):
»KAKO INTELIGENTEN SI?« vs. »KAKO SI INTELIGENTEN?«
O svetu razmišljamo na vse tiste načine, kot ga doživljamo, vključno s tem, kako ga izkušamo z našimi čutili (pa ne glede na to, koliko jih v resnici obstaja). Razmišljamo v zvoku. Razmišljamo v gibanju. Razmišljamo vizualno.
[…]
Walter Isaacson je v Einsteinovi biografiji zapisal: »Kot mlademu študentu mu učenje na pamet ni šlo preveč dobro. Tudi kasneje, ko je bil uspešen teoretik, ta uspeh ni izhajal iz gole moči njegovih umskih zmožnosti, temveč iz njegove domišljije in ustvarjalnosti. Einstein je znal tvoriti kompleksne matematične enačbe, obenem pa se je zavedal, da je matematika jezik, ki ga narava uporablja za opisovanje svojih čudes.«
Ob kakšnem težkem problemu ali izzivu pri delu se je Einstein pogosto zatekel po pomoč k violini. Njegov prijatelj je Isaacsonu povedal naslednje: »Pogosto je v kuhinji pozno v noč igral violino in ob spremljavi improviziranih melodij razmišljal o zapletenih enačbah. Nato pa je kar naenkrat prekinil igranje in vzneseno zaklical: ‘Že vem!’ – kot bi v glasbi našel potreben navdih za rešitev problema.«
Einstein je očitno dobro razumel, da intelektualna rast in ustvarjalnost nastopita, če se znamo predati dinamični naravi inteligence. Rast nastopi po analogiji – torej takrat, ko se naučimo biti pozorni na povezave med rečmi in med njimi ne iščemo zgolj razlik. Zgodbe »razodetja« v tej knjigi jasno prikazujejo, da trenutki, ko se nam vse razjasni, pogosto nastopijo šele takrat, ko odkrijemo povezave med dogodki, idejami in okoliščinami.
[…]
To pa nas spet privede k vprašanju, ki sem ga zastavil v naslovu tega poglavja: KAKO si inteligenten? Ko enkrat spoznamo, da je inteligenca raznolika, razgibana in edinstvena, se lahko tega vprašanja lotimo s povsem novega vidika. To je ena glavnih sestavin elementa. Šele ko se bomo znebili samoumevnih predstav o inteligenci, bomo lahko spremenili pogled na lastno inteligenco. Noben posameznik ni zgolj ocena intelekta na linearni lestvici; prav tako kot dva posameznika s popolnoma isto oceno ne bosta vedno počela istih reči, imela istih strasti in v življenju dosegala enakih rezultatov. Odkritje elementa je odvisno predvsem od tega, ali si bomo dovolili dostopati do vseh načinov doživljanja sveta, in od tega, ali bomo odkrili svoja resnična močna področja.
Le za samoumevna jih ne smemo imeti.
Sir Ken Robinson, Lou Aronica, V ELEMENTU: KO ODKRIJEŠ SVOJO STRAST, SE VSE SPREMENI, Lectour, 2016, str. 62–63
