VSAK IMA VSAJ KOGA

TEZA: vsak, prav vsak ima vsaj koga. Če pa čutiš, da nimaš prav nikogar, ki bi nanj/nanjo lahko računal v težkih časih (kar mimogrede ni res: k sreči se vedno najdejo ljudje, ki jim je mar!), poskusi to svojo situacijo obrniti. Nahajaš se v prekleto nezavidljivem položaju, ki pa te lahko nauči pomembne lekcije: kako se v tem položaju počutiš. Kar ti samo po sebi …

Se zanimaš zase? IN za druge?

Kot sem prebral v nekem članku, današnji mladi paradoksalno* združujejo [domnevno, tako članek] nezdružljivi področji individualizma in altruizma. Mislim, da nikakor ne gre za nezdružljivost. To dvoje nikoli ni bilo nezdružljivo. Prav nasprotno: krepitev sebe/zanimanje zase gre z roko v roki – in po možnosti v ravnovesju s skrbjo in zanimanjem za druge! Recimo vsaj 50 : 50? Oz. natančno toliko, če smo že matematični. …

ŠOLSTVO//ŠOLE

KOMENTAR NA TRENUTNO STANJE: »Šola sama po sebi (kot sistem) kljub navidezni pestrosti ponudbe NE ZAGOTAVLJA prenosa resnično življenjsko uporabnih vsebin, pač pa učence polni s tako neobvladljivo veliko količino podatkov, da jih bolj poneumlja kot razsvetljuje. Tega sistem niti ne more – to zmorejo le DOBRI UČITELJI!« Matej Horzelenberg, Lectour

O IKT – NA HITRO IN POČEZ

OPOMBA: original zapis je star že nekaj let – danes bi se dalo zapisati še vse kaj več … (beri: tako hitro se navajamo na nove tehnologije, da tega niti ne opazimo (!)) Včasih ne morem mimo občutka, da se otroci in mladi ravno zaradi premalo poglobljenega soočanja z informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) v resnici ne znajdejo niti v nekaterih osnovnih (‘resnejših’) funkcijah, za katere so …

Prava mera = ravnotežje

Ja! Tukaj se namreč na videz paradoksalne ljudske ‘modrosti’ izkažejo kot resnične. Na primer tista o dobroti siroti, ali o tem, da ljubezen boli, ali pa preveč dobrega je slabo in od same sreče lahko poči srce … V principu seveda takšnele ljudske NISO resnične. V praksi pa se lahko upravičeno ZDIJO, pa vendar: če se preveč razdajaš za druge, mogoče sam pri sebi sploh …

SREČEN? SEM!

SREČEN? pestijo me skrbi vsak dan soočam se z izzivi in konflikti včasih komajda prenesem težo SEM! poročil se z najboljšo ženo hvaležen za prečudovite otroke obdan z dobrimi prijatelji prejel že vsaj toliko kot dal na poti, da se še izpo(po)lnim Matej Horzelenberg, LECTOUR

2

»SI NORMALEN?!«

Nisem. In nočem biti. Mogoče celo: ne morem biti. Sem, kdor in kakršen sem! Resda si tega na videz vsaj kdaj v mladostništvu želi vsak: biti ‘normalen’ takrat pomeni povsem neposredno: biti sprejet. To je seveda pomembno VSE življenje – da smo sprejeti. Mladostnik: si rajši ‘normalen’ ali zares URESNIČEN? Ker veliko bolj sprejet – seveda ne kar čez noč in seveda ne kar brez …

A (SPLOH) VEŠ, KDO JE TA?

In potem v odgovoru osebo običajno zreduciramo na najvišje (službene) funkcije, ki jih opravlja … Ta pa ta znani igralec, političarka, direktorica, voditelj ipd. Pri čemer smo se že povsem navadili, da zelo pavšalno popredalčkamo človeka, in to je to. Pustimo ob strani debato o tem, kako konstruktivno se je (sploh) pogovarjati O DRUGIH – problem namreč nastane TUDI v neposredni komunikaciji z dotično osebo: …

LUČKE …

Že zdaj: »ZA KONEC LETA« ali »PREHITEVAM IZLOŽBE IN PRIŽIGANJE LUČK«, ali pa, morda še bolje: »MALO DRUGAČNO ŠKRTANJE Z ZOBMI« Izberi si naslov, potem pa se prepusti/predaj!! Ne spreglej še opombe, v kateri med drugim piše: »LJUDJE! Hvala vam.« ELEKTRIKA/VIR NAPAJANJA Nikakršnih pretiranih obljub in načrtov si ne delam (več) za prihodnost.[1] Pa je to v redu, je to ‘PRAV’? Kolikor se le da, …

ZAKAJ SLOVENCI POTREBUJEMO ‘POŽARE’

“Vsaj takrat pokažemo kanec človečnosti!” Naslov je mišljen figurativno – čeprav je pri nas tudi čisto dobesedno zelo visoko število prostovoljnih gasilskih društev in odstotek udeležbe na intervencijah … Namreč: šele ko se zgodi kaj drastičnega, prihitimo in smo si pripravljeni pomagati. Letos spomladi smo se z lepo pogrebno slovesnostjo poslovili od sodelavke, ki je naredila samomor – šele dogajanje okrog njene smrti nas je …

“USTVARJALNOST = UDEJANJENA DOMIŠLJIJA” – Ken Robinson

Ustvarjalnost NI OMEJENA na umetniške poklice – zajema vse, kar si zamislite in udejanjite:  izpeljete večje in manjše profesionalne ali amaterske projekte,  obogatite delovne procese z novimi idejami, preuredite službeno ali domače okolje, vse do tega, da USTVARITE družino, svojim bližnjim pripravite izvirno presenečenje ali organizirate sproščeno druženje za prijatelje, aktivno preživljate svoj prosti čas … Vsak trenutek lahko (so)ustvarjate svet in dogajanje okrog sebe! Le udejanjiti …

Povej mi, kaj delaš/študiraš, in NE MOREM TI ŠE POVEDATI, kdo si …

Lahko pa mi poveš še (v razmislek): Kaj [vse]* te zanima? Kaj [vse] pričakuješ od življenja? Česa [vsega] si v resnici sposoben, pa se morda niti ne zavedaš? Katere zmožnosti in talente premoreš? Katere veščine lahko še pridobiš? Kako lahko vrednotiš ‘formalne’ in neformalne izkušnje? Kje [vse] si že bil? Koga [vse] si že spoznal? O čem [vse] razmišljaš? Kaj [vse] te bega? Kje [vse] …

Primerjava z blatom

Svet je poln blata in vsi smo do kolen in čez pogreznjeni vanj! A tudi blato je lahko uporabno: v tankih plasteh ga nanesemo na kožo, kjer deluje blagodejno, celo zdravilno. Ali pa vsaj zaščitno – kot pri živalih, ki se z blatom ubranijo pikov žuželk. Medtem lahko brodimo in iščemo pot na suho – razen če bi radi še naprej stali na mestu in …

MODROST O ČRPANJU

  Včasih si izmislim tudi kakšno modrost (modro-ost?). Oziroma mi pade na misel. Sama od sebe. Situacijsko pogojena. Pravzaprav brezpogojna – neomejena. Kot je bila na primer tista o črpanju. A pojdimo lepo po vrsti. Nekoč sem v nekem pogovoru kritično omenil slovensko podjetje, katerega ladja se že dolgo potaplja. Primerjavo s potapljajočo se ladjo se da kar dobro vleči, kot recimo tudi vprašanje, v …