VSAK IMA VSAJ KOGA

TEZA: vsak, prav vsak ima vsaj koga. Če pa čutiš, da nimaš prav nikogar, ki bi nanj/nanjo lahko računal v težkih časih (kar mimogrede ni res: k sreči se vedno najdejo ljudje, ki jim je mar!), poskusi to svojo situacijo obrniti. Nahajaš se v prekleto nezavidljivem položaju, ki pa te lahko nauči pomembne lekcije: kako se v tem položaju počutiš. Kar ti samo po sebi …

Se zanimaš zase? IN za druge?

Kot sem prebral v nekem članku, današnji mladi paradoksalno* združujejo [domnevno, tako članek] nezdružljivi področji individualizma in altruizma. Mislim, da nikakor ne gre za nezdružljivost. To dvoje nikoli ni bilo nezdružljivo. Prav nasprotno: krepitev sebe/zanimanje zase gre z roko v roki – in po možnosti v ravnovesju s skrbjo in zanimanjem za druge! Recimo vsaj 50 : 50? Oz. natančno toliko, če smo že matematični. …

Sreča kot umetnost – O SREČI na hitro in počez

Sreče ne moremo primerjati s stopnjo izobrazbe ali doseženim nazivom – ne dosežemo je enkrat, potem pa jo ‘imamo’ … Lahko pa jo primerjamo s potovanji ali pohodništvom: vsakič znova se nekam odpravimo, in vsakič prehodimo neko pot, si postavimo cilj – sreča je po svoje ulovljiva toliko, kot je ulovljiv nek cilj, preden se spremeni in/ali se odpravimo do naslednjega oziroma kolikor se znamo …

ŠOLSTVO//ŠOLE

KOMENTAR NA TRENUTNO STANJE: »Šola sama po sebi (kot sistem) kljub navidezni pestrosti ponudbe NE ZAGOTAVLJA prenosa resnično življenjsko uporabnih vsebin, pač pa učence polni s tako neobvladljivo veliko količino podatkov, da jih bolj poneumlja kot razsvetljuje. Tega sistem niti ne more – to zmorejo le DOBRI UČITELJI!« Matej Horzelenberg, Lectour

O IKT – NA HITRO IN POČEZ

OPOMBA: original zapis je star že nekaj let – danes bi se dalo zapisati še vse kaj več … (beri: tako hitro se navajamo na nove tehnologije, da tega niti ne opazimo (!)) Včasih ne morem mimo občutka, da se otroci in mladi ravno zaradi premalo poglobljenega soočanja z informacijsko-komunikacijski tehnologiji (IKT) v resnici ne znajdejo niti v nekaterih osnovnih (‘resnejših’) funkcijah, za katere so …

Prava mera = ravnotežje

Ja! Tukaj se namreč na videz paradoksalne ljudske ‘modrosti’ izkažejo kot resnične. Na primer tista o dobroti siroti, ali o tem, da ljubezen boli, ali pa preveč dobrega je slabo in od same sreče lahko poči srce … V principu seveda takšnele ljudske NISO resnične. V praksi pa se lahko upravičeno ZDIJO, pa vendar: če se preveč razdajaš za druge, mogoče sam pri sebi sploh …

SREČEN? SEM!

SREČEN? pestijo me skrbi vsak dan soočam se z izzivi in konflikti včasih komajda prenesem težo SEM! poročil se z najboljšo ženo hvaležen za prečudovite otroke obdan z dobrimi prijatelji prejel že vsaj toliko kot dal na poti, da se še izpo(po)lnim Matej Horzelenberg, LECTOUR

2

»SI NORMALEN?!«

Nisem. In nočem biti. Mogoče celo: ne morem biti. Sem, kdor in kakršen sem! Resda si tega na videz vsaj kdaj v mladostništvu želi vsak: biti ‘normalen’ takrat pomeni povsem neposredno: biti sprejet. To je seveda pomembno VSE življenje – da smo sprejeti. Mladostnik: si rajši ‘normalen’ ali zares URESNIČEN? Ker veliko bolj sprejet – seveda ne kar čez noč in seveda ne kar brez …

A (SPLOH) VEŠ, KDO JE TA?

In potem v odgovoru osebo običajno zreduciramo na najvišje (službene) funkcije, ki jih opravlja … Ta pa ta znani igralec, političarka, direktorica, voditelj ipd. Pri čemer smo se že povsem navadili, da zelo pavšalno popredalčkamo človeka, in to je to. Pustimo ob strani debato o tem, kako konstruktivno se je (sploh) pogovarjati O DRUGIH – problem namreč nastane TUDI v neposredni komunikaciji z dotično osebo: …

LUČKE …

Že zdaj: »ZA KONEC LETA« ali »PREHITEVAM IZLOŽBE IN PRIŽIGANJE LUČK«, ali pa, morda še bolje: »MALO DRUGAČNO ŠKRTANJE Z ZOBMI« Izberi si naslov, potem pa se prepusti/predaj!! Ne spreglej še opombe, v kateri med drugim piše: »LJUDJE! Hvala vam.« ELEKTRIKA/VIR NAPAJANJA Nikakršnih pretiranih obljub in načrtov si ne delam (več) za prihodnost.[1] Pa je to v redu, je to ‘PRAV’? Kolikor se le da, …

ZAKAJ SLOVENCI POTREBUJEMO ‘POŽARE’

“Vsaj takrat pokažemo kanec človečnosti!” Naslov je mišljen figurativno – čeprav je pri nas tudi čisto dobesedno zelo visoko število prostovoljnih gasilskih društev in odstotek udeležbe na intervencijah … Namreč: šele ko se zgodi kaj drastičnega, prihitimo in smo si pripravljeni pomagati. Letos spomladi smo se z lepo pogrebno slovesnostjo poslovili od sodelavke, ki je naredila samomor – šele dogajanje okrog njene smrti nas je …

‘Števec razpoloženja’

Kje se vse začne – in kje konča? Zadnje čase rad rečem: “KO sem v redu, sem KAR v redu!” Če je mišljeno resno, tudi tako preprosto vprašanje, kot je “Kako si?“, zelo težko prikliče iskreno preprost odgovor – če koga RES zanima, naj bo pripravljen na vse zgoraj naštete možnosti na ‘števcu razpoloženja’ (in še kaj)! Mimogrede: razmišljam, da je biti “SLABE VOLJE” v …

Fromm (med drugim) o testiranjih in šolstvu …

Frommov zapis iz leta 1947 … enako in vse bolj aktualen še danes!   “Tržna usmeritev določa tudi mišljenje, ne le čustev. Naloga mišljenja postaja hitro dojemanje stvari, da bi jih lahko uspešno upravljali. Podprto s široko razprostranjenim in zahtevnim izobraževanjem vodi tako mišljenje k večji pametnosti (inteligenci), ne pa tudi razumnosti. Vse, kar moramo vedeti za spretno ravnanje, so samo zunanje lastnosti stvari, njihova površina. …

“USTVARJALNOST = UDEJANJENA DOMIŠLJIJA” – Ken Robinson

Ustvarjalnost NI OMEJENA na umetniške poklice – zajema vse, kar si zamislite in udejanjite:  izpeljete večje in manjše profesionalne ali amaterske projekte,  obogatite delovne procese z novimi idejami, preuredite službeno ali domače okolje, vse do tega, da USTVARITE družino, svojim bližnjim pripravite izvirno presenečenje ali organizirate sproščeno druženje za prijatelje, aktivno preživljate svoj prosti čas … Vsak trenutek lahko (so)ustvarjate svet in dogajanje okrog sebe! Le udejanjiti …

Povej mi, kaj delaš/študiraš, in NE MOREM TI ŠE POVEDATI, kdo si …

Lahko pa mi poveš še (v razmislek): Kaj [vse]* te zanima? Kaj [vse] pričakuješ od življenja? Česa [vsega] si v resnici sposoben, pa se morda niti ne zavedaš? Katere zmožnosti in talente premoreš? Katere veščine lahko še pridobiš? Kako lahko vrednotiš ‘formalne’ in neformalne izkušnje? Kje [vse] si že bil? Koga [vse] si že spoznal? O čem [vse] razmišljaš? Kaj [vse] te bega? Kje [vse] …

Primerjava z blatom

Svet je poln blata in vsi smo do kolen in čez pogreznjeni vanj! A tudi blato je lahko uporabno: v tankih plasteh ga nanesemo na kožo, kjer deluje blagodejno, celo zdravilno. Ali pa vsaj zaščitno – kot pri živalih, ki se z blatom ubranijo pikov žuželk. Medtem lahko brodimo in iščemo pot na suho – razen če bi radi še naprej stali na mestu in …

V ŠOLO S PLAŠNICAMI NA OČEH?

Dragi odrasli, pomislimo na naše lastne grenke, pa tudi sladke izkušnje s šolo (za slednje je večinoma ‘kriv’ skriti kurikul, zadnja leta še najbolje zajet v vzgojnih načrtih vsake šole), pomislimo na izkušnje učiteljev, in NE NAZADNJE (pa vseeno jih pišemo na koncu) izkušnje naših otrok … Ampak – kdo pa njih sploh kaj vpraša?   Jesper Juul javne šole v našem prostoru primerja s …

KAKO INTELIGENTEN SI?

Odlomek s konca 2. poglavja (Spremenimo način razmišljanja): »KAKO INTELIGENTEN SI?« vs. »KAKO SI INTELIGENTEN?« O svetu razmišljamo na vse tiste načine, kot ga doživljamo, vključno s tem, kako ga izkušamo z našimi čutili (pa ne glede na to, koliko jih v resnici obstaja). Razmišljamo v zvoku. Razmišljamo v gibanju. Razmišljamo vizualno. […] Walter Isaacson je v Einsteinovi biografiji zapisal: »Kot mlademu študentu mu učenje …

POMAGAJMO SI!

Kaj bi lahko napisal za začetek leta? Predvsem bi lahko vsaj SPLOH KAJ napisal … Kot pravijo, je pisanje že samo po sebi terapevtsko, lahko pa poleg tega pripomore tudi h kakšni dobri ideji. Letos me čaka kar precej predavanj in delavnic, na katere se moram še dobro pripraviti; pri vsem tem bodo ideje in zapisi gotovo prišli zelo prav! Zapišem, da ne pozabim in …

PODPIRAMO …! PREVENTIVA, KURATIVA, OPERATIVA

  PREVENTIVA Podpiramo prizadevanja posameznikov, skupin in organizacij, da se v polnosti uresničijo, da bodo živeli celovitejše življenje in bodo lahko dali večji pečat tudi v svoji skupnosti in širši družbi. Zagovarjamo iskanje in razvijanje osebne strasti, ki človeka izjemno, (p)osebno navdušuje, osmišlja njegovo bivanje in mu pomaga prebroditi tudi zahtevnejša obdobja. Spodbujamo ustvarjalnost v najširšem smislu. Prav ustvarjalnost je spričo razširjenega in ustaljenega konformizma …

MODROST O ČRPANJU

  Včasih si izmislim tudi kakšno modrost (modro-ost?). Oziroma mi pade na misel. Sama od sebe. Situacijsko pogojena. Pravzaprav brezpogojna – neomejena. Kot je bila na primer tista o črpanju. A pojdimo lepo po vrsti. Nekoč sem v nekem pogovoru kritično omenil slovensko podjetje, katerega ladja se že dolgo potaplja. Primerjavo s potapljajočo se ladjo se da kar dobro vleči, kot recimo tudi vprašanje, v …

Šokantna zgodba o ‘poklicnem usmerjanju’, kot ga je doživel Paulo Coelho

Iz knjige V ELEMENTU pa še dobesedno šokantna zgodba o ‘poklicnem usmerjanju’, ki ga je doživel znameniti brazilski pisatelj Paulo Coelho (str. 154–56): POČETI NEKAJ »ZA VAŠE DOBRO« JE LE REDKO ZARES DOBRO ZA VAS, ČE STE ZARADI TEGA V MANJŠI MERI TO, KAR STE.  Sir Ken Robinson Vaši bližnji morda iskreno mislijo, da zapravljate svoj čas in na­darjenost, če počnete tisto, česar oni ne odobravajo. To se je zgodilo tudi Paulu Coelhu. Kot boste videli, so …

Loris Malaguzzi: ‘Sto otrokovih jezikov’ (Reggio Emilia)

Odlomek iz knjige V ELEMENTU (str. 262–63) s prvim slovenskim prevodom pesmi Sto otrokovih jezikov (manifest vzgoje po principih Reggio Emilia): Na šolah Reggio Emilia veliko časa posvetijo umetnostim, saj so prepričani, da otroci razvijajo umevanje mnogoterih »simbolnih jezikov« skozi slikanje, glasbo, lutkovno umetnost, dramsko igro in ostale načine umetniškega izražanja, s katerimi raziskujejo svoje talente na najrazličnejše načine, na katere se ljudje učimo. To v svoji pesmi …

Sir Ken Robinson: Temeljnega pomena …

Trdno sem prepričan, da se vsi ljudje rodimo z neverjetnimi naravnimi zmožnostmi, s katerimi pa postopoma izgubljamo stik, in to z vsakim dnem, ki ga preživimo na tem svetu. Najbolj ironično pri vsem skupaj pa je, da je eden od glavnih razlogov za to ravno šolanje. Posledično vse preveč ljudi nikoli ne odkrije svojih pravih talentov in zato nikoli ne izvejo, česa vsega so v resnici …

POKLICNA ORIENTACIJA? VSEŽIVLJENJSKA NALOGA!

»Kam naj se obrnem, kako naj se odločim?« »Kaj me zares navdušuje, v čem sem dober?« »Kako bom živel in s čim se bom preživljal?« Ali znamo učencem in dijakom pomagati ob teh osnovnih vprašanjih pri izbiranju poklicne in življenjske poti ter jim nepristransko svetovati? Jih znamo SLIŠATI in UZRETI? Jih znamo dovolj SPODBUDITI? Se starši in pedagogi dovolj dobro zavedamo, kako pomembno vlogo imamo prav v …