In potem v odgovoru osebo običajno zreduciramo na najvišje (službene) funkcije, ki jih opravlja … Ta pa ta znani igralec, političarka, direktorica, voditelj ipd. Pri čemer smo se že povsem navadili, da zelo pavšalno popredalčkamo človeka, in to je to.
Pustimo ob strani debato o tem, kako konstruktivno se je (sploh) pogovarjati O DRUGIH – problem namreč nastane TUDI v neposredni komunikaciji z dotično osebo: »S čim se pa ti ukvarjaš?« Kot bi zgolj z drugimi besedami ponovili vprašanje: KDO si pa ti? Vsaj glede na pričakovan odgovor: »Počnem/delam/sem TO in TO …« (spet službena funkcija)
Pozabljamo in morda pod častjo se nam zdi, da bi omenili še vse ali vsaj še kakšno od ostalih ‘funkcij’, s katerimi ZARES lahko SLUŽIMO (drugim!) – ZNANJ, VEŠČIN, SPOSOBNOSTI, POTENCIALOV, ZANIMANJ, TALENTOV, STRASTI, ki jih premoremo, in VLOG oz. NALOG, ki jih opravljamo.
In še nekaj, kar pa razumljivo še težje izluščimo sami iz sebe: KAJ (VSE) NAS ŽENE, KAJ JE NAŠ OSEBNI (PRESEŽNI) SMISEL, KAJ JE NAŠE POSLANSTVO? Mimogrede – to ni nujno in vedno samo ena stvar …
Tako nekako bi lahko prenapletli, da je iskreno vprašanje KDO v resnici skupek ostalih vprašanj: KAJ, KAKO, ZAKAJ iz ‘zlatega kroga’ (prim. Simon Sinek) in zato resničen odgovor seveda zahteva poglobljen razmislek in pripravljenost vpogleda vase, javno izpostavitev najpomembnejših vrednot in konkretnih prioritet, osebnih (značajskih) lastnosti, predvsem pa zgoraj navedenih ‘funkcij’: SPOSOBNOSTI IN ZANIMANJ.
Pa poskusimo: KDO sem jaz?
Sem Matej Horzelenberg, sin svojih staršev in brat svojim sorojencem, bratranec in nečak … Sem mož svoji dragi in oče trem hčeram, zet svoji tašči in tastu, svak … Sem prebivalec predmestja glavnega mesta Slovenije, po očetu sem Nizozemec, po materi Slovenec. Ne nazadnje: sem prijatelj svojim prijateljem in trudim se za prijaznost in spoštovanje do vseh ljudi.
Zelo rad (po)ustvarjam pop, rock, jazz, funk in reggae glasbo v različnih kombinacijah in z mešanimi podzvrstmi, vsekakor pa rajši kot klasično glasbo. Harmoniko prenesem le v skrajnih okoliščinah in morda v kvalitetnejših skladbah. Od inštrumentov so mi postopoma odpirali klavir, tolkala (bobni), kitara, vokal, … z veseljem pa preizkusim celo trobento in še kaj. Najaktivneje soglasbimo z bandom EXCENTRAL.
Po gimnaziji – predtem sem menjal tri osnovne šole – sem precej premočrtno izbral isti študij kot celo generacijo pred mano moj stric (in prav to kombinacijo seveda še marsikdo): primerjalno književnost in slovenistiko.
Sem trmast in zagnan (ne, to ni nujno isto in žal ne vedno tudi komplementarno), ljubeč, čustven, zvest, občutljiv, odprt, zgovoren, v glavi mi bliska, rad športam, uživam v dobri hrani, še bolj v dobri družbi in glasbi …
Poleg ostalih aktivnosti (glasba, šport, mladinske skupine) sem ves čas srednje šole in faksa preko staršev, ki sta bila aktivna v civilni pobudi za ‘odprtejše’ šole in bolj celostne pedagoške pristope, od zunaj spremljal tudi področje šolstva, kar me je pripeljalo tudi do uredništva strokovne pedagoške revije Didakta.
Je pa trajalo vse do ustanovitve svojega podjetja in čez, da se je rodil tudi moj prvi večji javni projekt: izdaja slovenskega prevoda knjige Sira Kena Robinsona V ELEMENTU: Ko odkriješ svojo strast, se vse spremeni. In kot bi se s tem rodilo (izkristaliziralo) še eno od mojih področij zanimanja in sčasoma (upam) vse večje ekspertize: pozitivna psihologija v teoriji in praksi.
Pred vsem tem pa sem entuziast za podpiranje ustvarjalnosti!
Matej Horzelenberg, LECTOUR
P.S.: Kljub vsemu vsaj dva moja tehnična podatka: +38641250617 in matej@lectour.si
